Limfa je tekočina (plazma), ki izstopa iz kapilar in hrani tkivo.
Nekaj tekočine se vrača v kapilare in po venah odteče nazaj do srca. Del tekočine pa ostane med celicami, jih hrani in odteče po limfnih kapilarah.
Limfa vsebuje snovi: hranilne snovi (npr. sladkor, maščobe, minerale …), pa tudi odpadne snovi, ki jih celice izločijo.
Limfa vsebuje celice: glavni del imunskega sistema je v limfi (limfociti in drugi levkociti)
Limfa kot mediator vnetja: glavni procesi potekajo v limfi. Tu poteka kemijsko sporočanje med celicami (npr. histamin je eden od glavnih vnetnih faktorjev), tu se celice pomikajo (npr. pridejo celice – limfociti, ki ubijejo povzročitelje bolezni)
Limfa teče po limfnih kapilarah. Te vsebujejo zaklopke, zato se limfa lahko pomika samo v eno smer. Limfne žile izgledajo enako kot krven žile (vene), samo da ne vsebujejo eritrocitov
Limfa vstopa nazaj v krvni obtok v veno blizu srca.
Na poti od kapilar do krvnega obtoka potuje skozi bezgavke. Tu imunski sistem izvaja kotrolo za vsiljivce. Kadar so vsiljivci prisotni, bezgavke zatečejo (o procesu kdaj drugič)
80 % limfe je v koži, ostal del pa ob črevesju. zato se stanje limfe zelo hitro odrazi na koži, premikanje limfe pa spodbudimo s premikanjem kože.
Limfo lahko neposredno opazujemo:
Limfa zastaja iz zelo različnih razlogov:
Ko limfa zastaja, ne odnese slabih snovi, celice pa tudi ne dobijo hranil. Kopičijo se vnetni faktorji (npr. histamin), to pa povzroča bolečino (o mehanizmu mogoče kdaj drugič). Zmanjša se sposobnost regeneracije tkiv, rane se počasneje celijo.
Znaki zastajanja limfe:
Nikoli se ne pokažejo vsi znaki hkrati, navadno 1 ali 2.
Ročna ali strojna (jaz delam samo ročno)
Kozmetična (to delam jaz) ali medicinska (če so jim odstranili bezgavke)
Temelji na premikanju kože (limfa je 80 % v koži, limfne kapilare imajo zaklopke – s pravilnimi premiki kože črpamo limfo)
Vedno vključuje vrat – tu so glavne bezgavke. Če vrat ni pretočen, limfa tudi drugje ne bo dobro tekla. In obratno – če vrat spustimo, lahko kasneje zatečejo bezgavke na vratu (npr. če delam samo gleženj – se mi je že zgodilo). Rečem, da je vrat za limfo podobno pomemben kot srce za krvni obtok.
https://www.youtube.com/watch?v=UebHyphaVTM&t=2s
http://www.zd-lju.si/p/21/124/suho-scetkanje-razstruplja-telo-in-polepsa-kozo.html
Pri limfni drenaži nazaj v obtok vstopajo snovi, ki lahko sprožijo imunske reakcije:
Prvič je največja reakcija, potem vedno manj. Reakcija pomeni, da je limfa dejansko zastajala in smo vrnili v obtok neke snovi. Če je samo majhna reakcija – super, samo vzdržujemo dobro stanje.
_______________________________________________________________________
LIMFNA DRENAŽA
Ob zastajanju limfe v človeškem telesu se lahko kar hitro pričnejo težave kot so:
Kaj pravzaprav limfa je?
Limfa je tekočina (plazma), ki izstopa iz kapilar in hrani tkivo. Nekaj tekočine se vrača v kapilare in po venah odteče nazaj do srca. Del tekočine pa ostane med celicami, jih hrani in odteče po limfnih kapilarah.
Limfa vsebuje hranilne snovi, kot so sladkor, maščobe in minerali, pa tudi odpadne snovi, ki jih celice izločajo. Glavni del imunskega sistema je ravno v limfi (v krvi znani kot limfociti in drugi levkociti).
Limfa deluje tudi kot mediator vnetja: tam potekajo glavni procesi; poteka kemijsko sporočanje med celicami (npr. histamin je eden od glavnih vnetnih faktorjev) in tu se celice pomikajo (npr. celice – limfociti, ki napadejo povzročitelje bolezni). Na poti od kapilar do krvnega obtoka limfa potuje skozi bezgavke. Tu imunski sistem izvaja kotrolo za vsiljivce. Kadar so vsiljivci prisotni, bezgavke zatečejo (najlažje jih zatipamo v vratnem ter dimeljskem delu, po otipu so podobne grahovem zrnu).
Limfa zastaja iz zelo različnih razlogov:
Ko limfa zastaja, ne odnese slabih snovi, celice pa tudi ne dobijo hranil. Kopičijo se vnetni faktorji (npr. histamin), to pa povzroča bolečino. Zmanjša se sposobnost regeneracije tkiv, rane se počasneje celijo.
Težave v zastajanju limfnega obtoka odpravljamo z limfno drenažo.
Poznamo ročno ali strojno, ločimo pa ju še na kozmetično (ki se opravlja v kozmetičnih salonih) ter medicinsko limfno drenažo.
Limfna drenaža temelji na premikanju kože (limfa je 80 % v koži, limfne kapilare pa imajo zaklopke – s pravilnimi premiki kože črpamo limfo).
Vedno vključuje vrat, saj so tu glavne bezgavke. Če vrat ni pretočen, limfa tudi drugje ne bo dobro tekla. Vrat je za limfo podobno pomemben kot srce za krvni obtok. Definitivno je ročna limfna drenaža učinkovitejša od strojne.
Učinki limfne drenaže so:
V našem salonu limfno drenažo opravljamo temeljito, celovito in detajlno. Priporočamo 4 obiske v roku največ šestih tednov in po tem enkrat mesečno za vzdrževanje stanja. Traja 50 minut, vsakič pa se posvetimo drugima dvema deloma telesa (vrat in obraz, vrat in roke, vrat in noge ipd.). Ročna limfna drenaža se lahko kombinira še z drugimi masažami, ki jih izvajamo.
Ker limfo vzpodbudimo k delovanju, lahko po opravljeni limfni drenaži pride do blažjih stranskih učinkov, kot so: glavobol, prehlad (ki minie v dveh do treh dneh), rdečica podobna alergiji (na primer na licih). Prvič je največja reakcija, potem vedno manj. Reakcija pomeni, da je limfa dejansko zastajala in smo vrnili v obtok neke snovi. Če je samo majhna reakcija – super, samo vzdržujemo dobro stanje.
Kaj lahko naredimo sami za delovanje limfe?
http://www.zd-lju.si/p/21/124/suho-scetkanje-razstruplja-telo-in-polepsa-kozo.html
https://www.youtube.com/watch?v=UebHyphaVTM&t=2s
Na povezavah so vaje, ki jih lahko naredimo sami. Seveda pa se za strokovno vzdrževanje stanja in odpravo znakov zastajanja limfe priporoča obisk za to usposobljene osebe.