Vsi vemo, da po našem telesu kroži kri. Pogosto pa se ne zavedamo, da kri ni edina življenjska tekočina, ki oskrbuje naše celice. Pri tej nalogi ima enako pomembno vlogo še ena tekočina – limfa.
Kaj sploh je limfa in kako nastane?
Verjetno se spomniš, da je kri sestavljena iz krvne plazme in celic. Oboje skupaj teče po naših arterijah do kapilaric.
Kri do kapilar prinese vse snovi, ki jih celice potrebujejo. Kako pa te snovi dejansko pridejo do celic? Odgovor je limfa.
Limfa je dejansko krvna plazma, ki izstopa iz kapilaric in hrani celice. Limfa pa ne ostaja kar v tkivu med celicami, temveč vstopa v limfne kapilare. S seboj odnese vse odpadne snovi, pa tudi druge molekule, ki jih celice izločajo. Med njimi so zelo pomembni tkivni hormoni ter molekule, ki so povezane z imunskim odzivom (na primer histamin).
Pri kožnem testu za alergije je testirana snov prisotna le na mestu vboda, kjer sproži imunski odziv. Molekule, ki so imunski sporočevalci, potujejo po limfnem sistemu in povzročijo reakcijo tudi v okolici mesta vboda.
Delovanje limfe lahko opazuješ tudi, ko te piči čebela in ko se opečeš na koprivah. Limfo lahko tudi vidiš – to je tista prozorna tekočina, ki včasih teče iz majhne rane.
Limfne kapilare in učinek limfne drenaže
Limfne kapilare so zelo podobne venskim kapilaram. prav tako imajo zaklopke, ki preprečujejo vračanje limfe.
Pri limfni drenaži z nežnimi potiski kože potiskamo limfo naprej po kapilarah. Zaradi zaklopk se tekočina ne more vračati. Na ta način spodbudimo pretok limfe, s tem pa tudi pretok snovi.
Če so v koži zastale snovi in imunski sporočevalci, jih z limfno drenažo vrnemo v obtok. To pa povzroči reakcije, povezane z imunskim odzivom: hrapavo grlo, mozolji, izcedek iz nosu …
Takšna reakcija je sicer neprijetna, vendar je znak, da limfna drenaža deluje. Stanje se kmalu normalizira, pretok limfe pa ni več moten. Omogočeno je normalno delovanje imunskega sistema in težav bo v prihodnje manj.
Tudi bezgavke so del limfnega sistema
Kaj se zgodi z limfo, ko se znajde v limfnih kapilarah? Priteče do bezgavk. Glavne bezgavke so seveda v vratu, druge bezgavke pa so razporejene v gručah na določenih delih telesa – pod pazduho, v dimljah, ob črevesu, v kolenu …
Bezgavke so kot nekakšna informacijska središča imunskega sistema. Tu ždijo limfociti – imunske celice, ki sprožijo večji imunski odziv, kadar je to potrebno. Nekatere vrste limfocitov tudi proizvajajo protitelesa.
Limfa torej iz tkiva nosi vse možne molekule, limfociti pa jih z zanimanjem preskenirajo. Kadar se med temi molekulami znajde kaj sumljivega – na primer kakšen virus – limfociti sprožijo večji imunski odziv. Zato lahko zaradi gnojne rane na palcu dobiš čisto zaresno vročino – tvoji limfociti so ocenili, da ne gre več za lokalen problem in bo treba mobilizirati vse razpoložljive imunske sile.
Kaj se dogja z bezgavkami pri limfni drenaži?
Z limfno drenažo pospešimo tudi pretok limfe skozi bezgavke. Kadar so bezgavke normalno pretočne, to nima nobenega vpliva. Zelo dobre učinke pa ima takrat, ko so bezgavke slabše pretočne.
V tem primeru se bodo “zataknjene” snovi sprostile v obtok, čemur bo sledila reakcija. Spet bo ta reakcija neprijetna, vendar bo kmalu minila in težav bo v bodoče manj. Zlasti pogosto se to dogaja pri strankah, ki so imele v mladosti pogoste angine, vnetja ušes ali podobne težave.
Kakšne rezultate lahko pričakujem z limfno drenažo?
Izboljšan pretok limfe pomeni tri stvari:
- boljše delovanje imunskega sistema
- boljšo preskrbo tkiv s hranili
- boljši “odvoz” odpadnih snovi
Posledica je lepša koža, boljše celjenje, zmanjšanje vnetja, manj otekanja (če je to težava) in v nekaterih primerih tudi manj bolečin.
